Plezanje za vse uvodoma na Češkem

Plezanje za vse, mednarodni projekt Erasmus+, pri katerem so moči, ideje in izkušnje združile planinske zveze Slovenije, Češke, Slovaške, Hrvaške, Italije in Madžarske, je med 25. septembrom in 2. oktobrom uvodoma razprl krila v Adršpachu na severu Češke, v prihodnjih dveh letih pa se bo selil v ostale pridružene države. Člani SMAR, slovenske mladinske alpinistične reprezentance, so se kalili v plezanju na peščenjakovih stolpih in spoznavali specifično plezalno etiko, predstavniki planinskih zvez pa so v delovnih skupinah postavili temelje smernic plezanja za vse, ki jih bodo razvijali na prihodnjih srečanjih.

Prvo dejanje projekta Plezanje za vse na Češkem in del njegovih akterjev (foto Anže Klarič)

Program Erasmus+ sport je bil prvič razpisan leta 2014, in sicer znotraj dveh sklopov: organizacije velikih mednarodnih športnih prireditev in mednarodnega partnerskega sodelovanja, kjer je prijava uspela šesterici srednjeevropskih planinskih zvez. "Program Erasmus+ sport je novost na področju sofinanciranja evropskega sodelovanja. Veseli nas, da smo že na začetku izvajanja programa uspeli skupaj s partnerji pridobiti sredstva za ta triletni projekt. Vključno s Češko bomo izpeljali pet plezalno-planinskih tedenskih srečanj, kjer bo poudarek na izmenjavi izkušenj in znanja na področju plezanja, alpinizma in planinstva," je poudaril Damjan Omerzu, vodja projekta s strani PZS. Uvodno srečanje 90 udeležencev iz šestih držav je od 25. septembra do 2. oktobra 2016 gostila Planinska zveze Češke, naslednja postojanka projekta bo junija 2017 v Visokih Tatrah na Slovaškem, oktobra 2017 bo srečanje v Paklenici na Hrvaškem, v začetku leta 2018 bo gostiteljica Slovenija, jeseni 2018 sledi še sklepno dejanje v Italiji.

plezanje_za_vse_ceska_pzs_foto_manca_cujez
Posadka Planinske zveze Slovenije na prvem srečanju mednarodnega projekta Plezanje za vse na Češkem (foto Martin Grajciar)

Delovnega dogodka na Češkem so se poleg Omerzuja udeležili generalni sekretar PZS Matej Planko, strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi, zadolžen za delo Komisije za alpinizem PZS, predstavnica PZS za odnose z javnostmi Manca Čujež, predsednik alpinistov veteranov Kazimir Drašlar, načelnik Komisije za alpinizem PZS Miha Habjan, član izvršnega odbora KA PZS Peter Bajec, zadolžen za organizacijo taborov perspektivnih alpinistov, člani SMAR Matej Balažic, Anže Klarič, Domen Petrovčič in Matija Volontar ter pridruženi član Miha Kern.

Strokovni sodelavci PZS so skupaj s predstavniki drugih planinskih organizacij sodelovali v delovnih skupinah, ki so zajemale delo z mladimi, problematiko prostega dostopa do gora, vključevanje starejših in invalidov, mednarodno povezovanje, usposabljanja za aktivnosti v gorskem svetu ter vključevanje različnih skupin v delo planinskih organizacij. "Planinska dejavnost vključuje vse od najmlajših od najstarejših. Namen naše ekspertne skupine je bil ugotoviti, kakšno je vključevanje starejših gornikov, alpinistov in plezalcev. Ugotovii smo, da se stopnja in način organiziranja starejših pri različnih organizacijah razlikujejo, je pa namen pri vseh enak: vključiti čim več starejših z namenom druženja in izboljšave zdravja ter prenosa znanj med generacijami," je ugotovitve strnil predsednik alpinistov veteranov Kazimir Drašlar. Prav tako so tudi v ostalih delovnih skupinah spoznali razlike delovanja in problematiko planinskih zvez na posameznih področjih, na prihodnjih srečanjih pa bodo podelili primere dobre prakse, preučili možnosti za njihovo vpeljavo v lastno delovanje in razvijali smernice plezanja za vse.

plezanje_za_vse_ceska_logo_foto_manca_cujez
Plezanje za vse - skupni projekt češke, italijanske, slovenske, madžarske, slovaške in hrvaške planinske zveze (foto Manca Čujež)

Dobršen del mednarodnega srečanja je bil namenjen plezanju, saj je širše območje narodnega parka Adršpach zibelka plezanja v peščenjaku, ki so ga v plezališčih Adršpach, Teplice, Ostaš in Křížový vrch ter na predavanjih o češki in nemški dediščini plezanja v peščenjaku spoznavali tudi slovenski alpinisti. Sever Češke zaznamuje skoraj stoletna tradicija plezanja v peščenjaku, ki je zelo občutljiv, zato se za varovanje ne sme uporabljati klinov, zatičev, metuljev in drugih sodobnih kovinskih pripomočkov, ampak plezalci uporabljajo le varovala iz vrvi, trakov in pomožne vrvice; prav tako posebna plezalna etika prepoveduje uporabo magnezija, plezanje v dežju in po dežju ter plezanje na t. i. top rope, saj vse to poškoduje strukturo peščenjaka. Prevladuje plezanje po počeh, v kombinaciji s ploščami, nekaj je bilo tudi priložnosti za plezanje balvanov. Plezanje v peščenjaku ne zahteva le tehničnega obvladovanja plezanja, ampak tudi odlično psihično pripravljenost, saj so varovala nameščena na dolgih razdaljah.

"Plezanje v peščenjakih je vsekakor edinstvena izkušnja, ki se težko primerja s katerokoli drugo kamnino. Poseben "čar" doda tudi prepoved uporabe magnezija in sprotno nameščanje različnih vozlov, saj tam zaradi občutljive kamnine ne uporabljajo klinov, metuljev in ostalega železja. Če se v smeri najde kaka rinka (njihova varianta svedrovca), je smer že zelo dobro opremljena. Vsekakor izkušnja zaupanja vase in v svoje sposobnosti. Skozi teden je ekipa zelo napredovala in se bolj ali manj uspešno kosala tudi s težjimi smermi. Seveda ocene ne pomenijo nič, ker se sploh ne da primerjati naših in njihovih ocen, zato je izbira smeri potekala po načelu lepote - če je bila linija lepa, so jo fantje preplezali. In proti koncu tudi že dobro nameščali varovalne vozle, ki jih je drugi komaj dobil iz razpok," je črto pod češkim plezalnim tednom potegnil Peter Bajec, v Komisiji za alpinizem PZS zadolžen za organizacijo taborov perspektivnih alpinistov.

plezanje_za_vse_ceska_kolaz_foto_anze_klaric
Posebna izkušnja plezanja v peščenjaku in spoznavanja specifične plezalne etike (foto Anže Klarič)

Najzgovornejša so doživetja članov SMAR - slovenske mladinske alpinistične reprezentance. "Plezanje v čeških peščenjakih je edinstveno. Mislim, da je to akcija, ki mi je kot plezalcu izjemno razširila obzorja. Pridobljeno znanje mi bo koristilo tudi povsod drugje, predvsem v naših hribih, kjer plezam največ. Predvsem zanimivo je bilo plezanje z (ne)dobrim varovanjem, kjer so bili potencialni padci precej dolgi. Kljub temu da je v naših hribih podobna situacija z varovanjem, je tukaj psiha čisto druga, ko 'zateguješ' gib pet metrov nad zataknjenim vozlom. Nenadomestljiva izkušnja, ki bi jo priporočil vsakemu vedoželjnemu plezalcu," je bil slikovit Matija Volontar (AO PD Jesenice).

"Dobra izkušnja. Spet čisto nekaj novega. Visoki stolpi, ki se iz gozdov vzpenjajo vse tja do 150 metrov, ne razočarajo s svojimi težavami. Ocene so pa spet razred zase, saj ne igrajo vloge. Tukaj se lahko prej ali slej znajdemo nekaj 10 metrov nad zadnjim varovanjem. Takrat se začne bitka v glavi, ki jo zmagaš ali pa pristaneš na podrasti. Najzanimivejše pa je povezovanje in sodelovanje s tujimi plezalci. Skozi predavanja in plezanje smo spoznali, kako so plezali tukaj nekoč in kako počnejo to danes, kaj si o tradiconalnem plezanju mislijo lokalni veterani in kaj mlajši plezalci. Gotovo izkušnja, ki jo je vredno ponoviti," je vtise strnil Anže Klarič (AO PD Ljubljana Matica).

Svojo izkušnjo je opisal tudi Domen Petrovčič (Akademski AO): "Plezanje v Adršpachu in okolici me je navdušilo s svojo kompleksnostjo. Kajti ne glede na to, da plezaš po le nekaj deset metrov visokih peščenih stolpih, je bilo potrebno na novo osvojeno znanje vozlanja in hribovski pristop. Poleg spoznavanja novih premičnih varoval sem bil najbolj presenečen, da se da marsikaj splezati tudi brez magnezija, saj je uporaba tega prepovedana. Skratka, čudovit teden dobre plezarije v dobri družbi in dobrem vremenu."

"Razen tega, da grem plezat v Adršpach, o tej izmenjavi nisem vedel nič. Presenetilo in veselilo me je, da enako velja za večino udeležencev in gostiteljev. Cel teden je tako vsaj zame minil v zelo sproščenem vzdušju, kar je omogočalo takojšnjo razbremenitev po preplezanem raztežaju oziroma smeri. Te so bile zaradi posebnosti lokalne plezalske etike in naše (moje) neizkušenosti resne in mentalno naporne, hkrati pa lepe in poučne. Ena mojih boljših plezalskih izkušenj. Idilična narava in lepo vreme vseh šest dni pa sta vse skupaj še olepšala. Najlepša hvala gostiteljem za trud, KA in seveda PZS pa za povabilo in vsesplošno podporo," je dodal še pridruženi član odprave Miha Kern (Akademski AO).

Manca Čujež